»Не всі прикметники мають цей суфікс, навіть від дієслів«
.
@Римидолов Вертислово
U rousscœy moúvie, bezpocépœi primeitna, he pràvilo, znaceaty derjagne (possession) toho cyto sam corein ci peny yna dana primeitna znacity. Napr., ‹xirocolist› e o ynie derévie iz xirocomy listtyemy, cde tó primeitno ‹•list› e bez yna pocépa, ‹dóugorõc›, ‹sinezõb›, ‹vuisococeul› tc. — use bez yna pocépa i znacity derjagne.
Œd ‹roup•› u rieci ‹roupati, roupiti› „to concern, insterest“ ne mogé bouti yn tvar bez pocépa, bo ne „interesting“ ne znacity derjagna.
> > Ll /ɫ/
> >
> > https://slovotvir\.org\.ua/users/b\-gdan\-youxyco
> >
> > Pro mene, vidotvoriti tó he /ɫ/ e zayvo — prosto /l/.
>
> ɫ-бо вописувало більш точну вимову. Коли ж є то крізьзв’яжмінна запись, то звісно, вже виправив.
Yac Vui tou xotchete xiriti „received pronunciation“, to puitagne bõdé ci „tòcynoiõ vuimóuvoiõ“ mienite ynõ pomanlivõ. A tocdie, ne boula bui „pœultauscà“ vuimóuva /l/ pomanlivà? Ba, i voliuxi „temnõ / debelõ“ vuimóuvõ /l/, tó bui boulo nepœlygivo pro rousscõ móuvõ, ponevagy „yasne / hostre“ /l/ ta „temne / debele“ /l/ si ne stoeaty proti zveagymeinno. Ta bõdy yaco, ya buimy, osœbno, voliu tõ „pœltauscõ“ vuimóuvõ za ynõ pomanlivõ.
»Vidgõ oge Vui daete yac toy œdguib ou tuix govorax samie /i/, obacye, usyõdui ya riemy, yac i u Cheveleva, decyto inuy opis toho louna. Œn e ceastieyche receon bouti nizchim niege [i], yac [ɪ], ale het’ ne œdsounenuy uzad, seb’to–/i̞/(abo /ɪ̟/).
»nizjiy niege [i], yac [ɪ], ale het’ ne œdsounenuy uzad, ysé b’to /i̞/(abo /ɪ̟/).« — aino, ono, ta prostieye: /i/; tam e i drœbna rœzniça po govoriex unõtri „pn.“ rœznomóuvui, na pr., meidj pn.-uzx. ci pn.-bs. ci pn.-zx.
___
«Rodovo»
Dauno xotchõ viesti ci e to ”generally“ ou Vas?«
»Ne ròzoumieiõ cyto xotchete recti. Ógy tó e odine slovo xibsti abo ne xibsti na daunerousscõ pravopisy istoslœuno?«
»Esmi mniü (‹mnieu/mniu› bez ‹ü›; ta lieple: „xtiex recti“), oge, pro mene, rœznœi pisanna (*‹pisagna› = „pravopisi“?) istoslœunuimy pisymomy („rœznœi pisagna istoslœunuimy pisymomy“ — „pisagna pisymomy“ — lieple e: „rœznui istoslœunui pravopisi“) mojõty rœdsco (rœdscui ?) teatchi (‹teacti› — u riecex e tou lieple pisati ‹•cti, •gti›, yac ymaiémo tamge i vuimóuvui: /•t͡ʃɪ/, /•ktɪ; •xtɪ, •kt͡ʃɪ, •ɣ̞̻t͡ʃɪ ~ •xt͡ʃɪ/) i starieychie viesie toie móuvui, toho, ne storóniü (storóniu) sea buimy (poprauno: „ne storóniu buimy sea“ — ne „ne storóniu sea buimy) toie izxodgeosti, abo istosti.«
Odina riecy e „ne storóniti sea“, incha e praghnõti ròzlõciti „dauniõ“ rousscõ œd „novodoboï“ rousscoï pravopisno. A u razie 1. os. od. tep. „bouti“, bui tó boulo prosto zayvo, yac novuy tvar ‹esmi, ’smi, eimy, ’my› ne e tacuyge he d.-rous. tvar ‹esmy›. Pisiõtchi ‹esmi, ’smi, eimy, ’my› damo znati ógy tœi tvarui rieci „bouti“ sõty givui u rous., a ne vuiteahnõtui yz mertva.
»Teperv’ e rózumielo. «
Ta nou, ceomou tac pisiéte? „Izròzoumielo“ e cerpanuy — i zayvuy — peréclad veatscoho ‹понятно›, cde „izròzoumielo“ œd rieci ‹ròzoumieti› e tvoreno tac he i veat. prislœuye ‹понятно› e œd rieci ‹понять›. Jadnoiõ inchoiõ móuvoiõ, ba, ni slovianscoiõ, ne vuirazeaty „yasno“ ci „ròzoumieiõ“ ynomy slovomy u tvarie prislœuya œd rieci „ròzoumieti“. Ne ciouiéte „understandable“ u znaceignie „understood“ ci „get/got it“, „I see“, „It’s clear (to me) now“ œd eaglean, ci „verständlich“ œd ‹verstehen“ u znaceignie „Ich verstehen / Jetzt hab’ ich es verstanden“, „Es ist klar“ tc. niemeçscoiõ, ci phraneçscoiõ: nic ne cazié „(c’est) compréhensible“ ci „clairement“ zamiesty „Je vois / Je (le) comprend / J’ai compris“, ta i slovianscuimi, na pr., ceixsoiõ, ino: „ (už / teď) chápu“, „už / teď je mi to jasné ; jasně“, „rozumím“, incoli i „vidím“, „pochopil jsem / už jsem to pochopil“, ta nicda ne „zrozumitelně“ ci „pochopitelně“ ci „pochopeno“ u tacœmy znaceignie.
Rousscoiõ e tó prosto: „yasno“, „nuinie / ouge / teperv e mi (tó) yasno“, „ròzoumieiõ / ouge / teperv ròzoumieiõ“. Tvar „izròzoumielo“ u znaceignie „I understand“ e slied vuipolóti yz tui móuvui.
»Pameataymo ógy pd.-uzx. govorui sõty miechanui yz pd.-zx. ta pn.,...«
Tac, yzviestno.
»...pn. œdguib *i e /i/.«
Vidgõ oge Vui daete yac toy œdguib ou tuix govorax samie /i/, obacye, usyõdui ya riemy, yac i u Cheveleva, decyto inuy opis toho louna. Œn e ceastieyche receon bouti nizchim niege [i], yac [ɪ], ale het’ ne œdsounenuy uzad, seb’to–/i̞/(abo /ɪ̟/).
«Rodovo»
»Ne ròzoumieiõ cyto xotchete recti. Ógy tó e odine slovo xibsti abo ne xibsti na daunerousscõ pravopisy istoslœuno?«
Esmi mniü, oge, pro mene, rœznœi pisanna istoslœunuimy pisymomy mojõty rœdsco(naturally) teatchi i starieychie viesie toie móuvui, toho, ne storóniü sea buimy toie izxodgeosti, abo istosti.
»Tó golóune e ógy u rousscie e tvar /jem/, i ya stoiõ pri tœmy ógy yeoho e y liepche pisati yac œn e...«
»Teperv’ e rózumielo. Xotch’, ne eidne e take slovo, cde istslœune pisymo cosity na daunrous..«
Ne ròzoumieiõ cyto xotchete recti. Ógy tó e odine slovo xibsti abo ne xibsti na daunerousscõ pravopisy istoslœuno?
Meidj inchemy, ou mene e tou xuiba u: »ya stoiõ pri tœmy ógy yeoho e y liepche pisati yac œn e«. Yma bouti bõdy: »ya stoiõ pri tœmy ógy yeoho e liepche pisati yac œn e«, abo: »ya stoiõ pri tœmy ógy liepche e y pisati yac œn e«. Tam ‹y› ta ‹yeoho› e te same slovo.
»»Za tréite, tó ne e toyge louciey he ‹zima›, ‹bratic›, ‹Cernogœu›, ‹Pireatin›, ‹Pripeaty›, ponevagy usœy tsœi slova sõty ci, pone, bea za novoï rousscoï dobui, viedoma i za vuimóuvami inchix crayeu,...«
Roupivo, tacœi esmi ne usrietchau sam.«
Nicda’ste ne ciouli pd.-zx. vuimóuvui /ˈprɪpjatʲ/ proti miestnoï /ˈpripɛtʲ/. Samige’ste dali priclad iz /ˈbratik/ ta /ˈbratɪk/.
»To, ’tsya protiunœsty e sviedceona pro tacœi oto zaxœdnopœudénnœi govorui?«
Rodovo, viedoma e usiem govoram. Pameataymo ógy pd.-uzx. govorui sõty miechanui yz pd.-zx. ta pn., a vidotvœrno œdguib *i e u pd.-uzx. ta u cinnœy moúvie e yz pd.-zx. — pn. œdguib *i e /i/. Otge, i móuvleatchi o novuix pd.-uzx. govoriex ymaiémo œdnositi uz pd.-zx.
чортори́й «великий вир; глибока яма, в якій утворюється вир; глибокий рів, яр, провалля»
каламу́т «неприємність, клопіт, сварка; [баламут]»
Ne do rodou a do polou. Rœd (ci iesce yaco œd *ord-) e „gender“, a za „sexus“ nicy liepcha za ‹pœl› neyma, darma ci e stœyceno u rousscœy moúvie. Tó slovo ‹staty› za „sexus“ e cyto mi vadi tam.
Cyto do yna pocépa, u rousscœy móuvie yix ymaié stati a bui odin perédau i tó znaceigne „-alis“ u „-sexualis“, a odin, za potrébui, tó znaceigne „possessing sex“. Crœmy toho, ya biex, viedie, zaboü ógy ysé sliedjne znaceigne rousscà móuva vuirazity ynomy bezpocépomy primeitnomy: inchopœl, inchopola, inchopolo.
___
Ta ya pomietix inchõ riecy radno ysomou obgovoreignou: rœzniça meidj greçscuimi έτερος ta άλλος. Olni tó sliedjne znacity rœzeny u medjax tohoge rodou ceoho, tó pervche znacity rœd rœzen. Tocdie, greçscomou „άλλο•“ teacné scorieye ‹drougo•›, a ‹incho•, inche•› bõdé tacui „έτερο-“.
»Za pervche, ‹pœu› bo e nezclaniano u rousscœy moúvie, ba, postõpouié scorieye he yn perédcép...Mogemo, tacuimy cinomy, móuviti o „cerpagnie“ yz yna roussca govorou u inchi, a tocdie pravopisy’ho e pritòceno do zasad perédatchie zveagymén u bœilchosti zveagymenoslœuscuix tvarœu iz golósnomy ta /w/.«
Tacoge baciõ ceomou tac pixete.
»Za tréite, tó ne e toyge louciey he ‹zima›, ‹bratic›, ‹Cernogœu›, ‹Pireatin›, ‹Pripeaty›, ponevagy usœy tsœi slova sõty ci, pone, bea za novoï rousscoï dobui, viedoma i za vuimóuvami inchix crayeu,...«
Roupivo, tacœi esmi ne usrietchau sam.
»He’my pisau zmiencoiõ poperédou, tvar ‹pœu› iz /w/ dóugen e ròdniciti yz yna govora iz rodovuimy *l → /w/ u usiex ci u bœilchosti postayeu,...«
To, istoslœuya yz serrous. пѡлвтора [pʊɫu̯tɔrɑ] Vui çielo œdvergaete?
»Xotchete recti ógy pisiõtchi ‹ésmy› mienite vuimóuvõ bez /s/? «
Tac.
»Cyto e ‹dœulyau› /dywˈʎɑw/?«
"хвата́є" (хва́тить)
Daunrous. дѡвьлꙗти–«suffice»
»Tó golóune e ógy u rousscie e tvar /jem/, i ya stoiõ pri tœmy ógy yeoho e y liepche pisati yac œn e...«
Teperv’ e rózumielo. Xotch’, ne eidne e take slovo, cde istslœune pisymo cosity na daunrous..
І ще приклади саме на 
r2u.org.ua: *віддя
goroh.pp.ua: кал#24006
Œd ceoho e? Vacha vuigadca? Bez poyasneigna -.